Živimo v turbulentnem času, ko čebele zaradi dobičkonosnih pesticidov in vsesplošne onesnaženosti po vsem svetu hitro izumirajo. Če se bo trend nadaljeval, bomo nekega dne svoje krožnike polnili z umetno hrano, zgoščeno v barvitih Bayerjevih tabletkah kemičnega okusa zelene solate, fižola, jagod, borovnic in ostalih naravnih dobrin, ki jih bomo takrat poznali samo še iz slik in balad.

Dejstvo je, da je okoli tretjina vse hrane, ki je užijemo, odvisna od čebeljega opraševanja, v svetu pa je po raziskavah v zadnjih 10 letih izginilo okoli 40 procentov vse čebelje populacije.

Soustanovitelj projekta Atsuo Tanaka na vrhu nebotičnika Pulp and Paper Building v Ginzi. (Foto vir: The Japan Times)

Čebelji pik projekt v Ginzi

Da te številke ne kažejo nič dobrega, se zavedajo tudi člani zelo uspešnega projekta Ginza Hachimitsu Project, ki so si pred petimi leti zadali nalogo, da na strehi nebotičnika v tokijski Ginzi ustvarijo čebelam prijazni prostor za pridelovanje medu.

Na vrhu 11 nastropne stolpnice Pulp & Paper Building v Ginzi, tem najbolj prestižnem delu Tokya, polnem luksuznih trgovin in veleblagovnic, prostovoljna skupina goji 300.000 zahodnih in japonskih čebel.

Vsako jutro se čebele iz svojih lesenih panjev spustijo v nebo in v okolici iščejo cvetove za opraševanje in nabiranje nektarja, ter se ob koncu svojega dela vrnejo nazaj na streho. Ker je v Tokyu veliko parkov, lahko v soseščini najdejo precej zelenja v krogu 2 kilometrov, kjer so Hibiya Park, Hamarikyu Gardens, ogromni park cesarske palače, pristanejo pa tudi na obcestnem drevju ter na malih vrtovih in rastlinjakih, ki jih Japonci radi postavljajo na balkonih stanovanjskih zgradb.

Količina pridelanega medu se vsako leto povečuje. V 2009 so tako Ginpachi, kot so ljudje poimenovali te čebele v Ginzi, pridelale več kot 760 kg medu. Med nato prodajajo lokalnim trgovinam v omejenih količinah kot končni izdelek in pa kot sestavino za izdelavo raznovrstnega peciva in tort.

Vendar je projekt zaslužen za več kot samo pridelavo medu. Odkar so prinesli v Ginzo čebele, so namreč češnjeva drevesa v okolici začela poganjati češnje, kar se prej ni dogajalo, ker drevje ni bilo oprašeno. Češnje so tudi vir hrane za ptice, ki zdaj prihajajo v okolico, s tem pa se je povečalo tudi število manjših insektov, koristnih za delovanje ekosistema.

V začetku projekta je nekatere skrbelo, ali je varno v tako gosto naseljenem področju vzdrževati čebele, saj bi po njihovem mnenju lahko bile nevarne za ljudi. Skupina je zato podrobno razložila obnašanje in delovanje čebel stanovalcem zgradbe, s katerimi so se nato uspešno dogovorili za postavitev treh panjev na streho.

Po besedah skupine so čebele zelo miroljubne ter napadejo samo v primeru, če so nenadno ogrožene. V letih, odkar projekt deluje, se je izkazalo, da ni razloga za preplah, saj še ni bilo nobenega primera, da bi koga pičile, čeprav se spodaj na ulicah gnete vsak dan na tisoče ljudi. Prav nasprotno – Ginpachi čebele so postale celo neke vrste maskota Ginze.

Med Ginpachi, pridelan od čebel v Ginzi. (Foto vir: http://martinjapan.blogspot.com/2009/06/beekeeping-allowed-in-ginza-tokyo-why.html)

Po besedah enega od čebelarjev, so čebele v Ginzi celo bolj zdrave kot tiste na podeželju, kjer se pogosto uporabljajo pesticidi. Omenja, da pesticidi, ne izpušni plini, pravzaprav predstavljajo glavno nevarnost čebelam. Živijo namreč prekratek čas (le okoli 30 dni), da bi jim strupi izpušnih plinov naredili kakšno znatno škodo v telesu. Omenja še, da čebele v letijo po zraku le okoli en teden do 10 dni, ostali del življenja pa preživijo ob čiščenju panja.

Projekt za prihodnost

“Naša vizija prihodnosti je, da ni Ginza prostor, kjer bi stolpnice tekmovale za višino, temveč prostor, kjer bi ljudje in mali insekti bivali v sožitju z naravo,” pravi Atsuo Tanaka, soustanovitelj projekta. “Prepričani smo, da bodo čebele in odobravanje ljudi pomagalo ustvariti urbano okolje, polno zelenja v duhu satoyame (satoyama je japonska beseda, ki pomeni tradicionalno okolje, kjer ljudje bivajo in delujejo v sožitju z naravo in njenimi viri). Razveselilo nas bo, če bo naš projekt na nek način pripomogel k načrtovanju urbanega okolja prihodnosti na Japonskem.”

Projekt je dobil podporo mestne vlade, zanimanje japonskega Ministrstva za poljedelstvo, študentov ter ljudi, ki živijo v okolici. Kmalu se je stvar razširila in v letu 2007 je nastal dodaten projekt Ginza Green Project, s ciljem, da ponudijo čebelam še bolj prijazno okolje z gojenjem cvetličnih in zelenjavnih vrtov na strehah še drugih zgradb. Projekt ima še druge namene: ustvarjati zelene prostore, ki bodo vplivali k znižanju vročine zaradi asfalta in betona na cestah in zgradbah, promovirati lokalno pridelavo in uživanje hrane, ter spodbujati medsebojne odnose ljudi, ki sodelujejo pri projektu in ki bi drugače bili popolni neznanci.

Sajenje vrtov na strehah stolpnic. (Foto vir: http://beegarden.blog62.fc2.com)

Foto vir: http://beegarden.blog62.fc2.com

Ginza Green Project se je pričel na vrhu veleblagovnice Matsuya, kjer danes 30 zaposlenih prostovoljno skrbi za vrtove po končanem rednem delu. Tudi stranke se zanimajo, kaj se dogaja na strehi, in vrtovi so tako odprti za javnost. Matsuya tudi prodaja kruh in sladkarije z uporabo sestavin, ki jih gojijo na strehi.

V članku za Japan Times Atsuo Tanaka pravi: “Povprečna življenjska doba čebele je 30 dni. Količina medu, ki ga v svojem življenju proizvede, napolni le polovico žlice. To nam pove, kako dragoceno je njihovo življenje.”

DODATEK: Nekatere naše bralce je zanimalo, če tudi v drugih mestih po svetu na tak način gojijo čebele. Članek za MSNBC navaja, da čebele gojijo tudi v urbanih okoljih mest, kot so Paris, Berlin, London in Washington D.C. To dejavnost promovirajo tudi v San Franciscu. Posebnost projekta v Tokyu je v tem, da za načrtom stoji večja skupina z dolgoročno vizijo, ki pripomore k temu, da se projekt širi ter razvija nove okolju in ljudem koristne ideje, ki se ne omejujejo samo na čebelarstvo, kot je npr. Ginza Green Project. Nekatera ostala svetovna mesta čebeljarjenje prepovedujejo, med drugimi v New York City, kjer kakšnega ilegalnega čebelarja celo kaznujejo do $2000 (prepoved tam velja od leta 1999).

Kaj menite? Bi lahko projekt v Ginzi bila smernica tudi za ostala mesta, ki bi hotela dolgoročno korist od čebel? Vabimo vas, da spodaj vnesete vaš komentar!

—–
Viri:

- The Japan Times: http://search.japantimes.co.jp/cgi-bin/fl20090816×1.html
– Japan for Sustainability: http://www.japanfs.org/en/mailmagazine/newsletter/pages/029489.html
- TreeHugger: http://www.treehugger.com/files/2009/06/urban-beekeepers-lift-ban.php
- The Ginza Bee Project: http://www.gin-pachi.jp